Priča takratnega časa E. Süffert

Ozdravitev od astme v Münchnu

Soseda me je privedla h gospodu Gröningu v München. Vedela je, da sem bila že približno 14 let težka astmatična bolnica in sem pogosto izgubila voljo do življenja.

Doživela sem prijazen sprejem. Bruno Gröning je sedel za pisalno mizo, jaz pred njo, rok in nog nisem prekrižala. Bruno Gröning me je pozval, naj diham mirno in globoko. To sva storila oba, kar se mi je zdelo smešno in začela sem se smejati. Vdih...izdih...vdih...izdih. Nato sem začutila vročino v nogah. Gospod Gröning je omenil operacijo, od katere sem že dobro okrevala. Pred tem nisem tega niti z besedico omenila. Dejal je, da vse začuti na sebi in tako dobi spoznanje. Vedel je za mojo prejšnjo infekcijsko zlatenico, da moram ponoči pogosto iti na vodo in da pogosto več dni ne morem na veliko potrebo. Bruno Gröning je enostavno vedel vse. Ni mi bilo več do smeha. Zahteval je, da diham naprej. Nato sem doživela hud napad in imela sem občutek, kot bi na meni ležala velika skala. Gospod Gröning je dihal tako glasno kot jaz. Nenadoma, tik preden bi se zadušila, sem skozi celotno telo začutila energetski pretok od glave do trebuha. Po tem sem lahko dobro in svobodno zadihala. Ponoči sem spala tako mirno, da me je mož zbudil. Hotel se je prepričati, če sem še živa. Prej sem v postelji bolj sedela kot ležala. Poslušala sem svoje piskanje, kot bi na Münchensko železniško postajo prisopihal dizelski vlak.

Pri srečanju se mi je zdel Bruno Gröning zelo poduhovljen. Doživela sem najino medsebojno duhovno povezavo. Bruno Gröning mi je dal tri ploščice iz staniola, ki naj bi si jih položila na prsi in trebuh. Dejal je, da bom lahko potem dobro zadihala. To sem tudi storila. Od tistega časa nisem nikoli več doživela napada.