Priča takratnega časa G. Clausen

Osvoboditev od dolgoletnih bolečin v nogah

V petdesetih letih sem stanoval v Fliegerhorstu v Uetersenu. Nekega dne je šel mimo našega okna Bruno Gröning. Nanj so me opozorili moji otroci. Gospoda Gröninga smo poznali iz časopisa. V tistem trenutku, ko smo na oknu videli gospoda Gröninga, sem pomislil: "Kam gre?" Ko sem videl, da je šel k moji sosedi, sem stekel za njim in potrkal. Izvedel sem, da je moja soseda sestra Bruna Gröninga. Peljali so me v kuhinjo in smel sem se vsesti za mizo nasproti Brunu Gröningu. Med naju se je na širšo stran mize vsedla njegova sestra. Bruno Gröning je zahteval od mene, da sproščeno sedim ter ne križam rok in nog ter sem pozoren na to, kaj čutim. Rekel je: "Prejmite toliko moči, kolikor je lahko!" Nato sem na svoje začudenje, kajti sedel je precej stran od mene, začutil v rokah tak piš, kot bi nekdo pihnil v moje roke. To lahko prisežem. Njegova sestra je naenkrat in nepričakovano začutila bolečine v nogi in zavpila: "Aua, aua, aua!"

Pomisli sem: "To so vendar moje bolečine, ki so me vedno mučile." Že leta sem imel občutek, kot da noga ne bi bila moja, kot da bi bila le pritrjena. Tudi zdravniška pomoč mi ni prinesla olajšanja.

Glasno sem zaklical: "To so vendar moje bolečine, takšne imam vedno!" Bruno Gröning je na to rekel eno besedo: "Imel!" V tem trenutku so bolečine pri njegovi sestri izginile in svojo nogo sem spet popolnoma normalno čutil. Bil sem osvobojen bolečin, nisem jih več imel, moja noga je spet pripadala meni in od tega trenutka dalje nisem več šepal. Bil sem zdrav in to tudi ostal.

Denarja Bruno Gröning ni zahteval, nasprotno, še celo dal mi je listič iz staniola, na katerem je pisalo: "Božji blagoslov na vseh vaših poteh!" Obisk je trajal pol ure in nato sem šel v svoje stanovanje popolnoma zdrav.