Nove poti in slepe ulice
Špekulanti okrog Gröninga
Samozvani Gröningov manager z zahtevami po ekskluzivi
Iz hvaležnosti za izcelitev svoje žene, je želel poslovnež iz Wangerooge, Otto Meckelburg, podpreti Bruna Gröninga in predložil mu je konkretne načrte za izgradnjo zdravilišč. Bruno Gröning je v to privolil in Meckelburg je postal njegov "manager".
Konec decembra sta se podala na Wangerooge. Tu je Gröning govoril na prireditvah, ki jih je organiziral Meckelburg in s tem omogočil neštete izcelitve. Možu je povsem zaupal. V overjeni izjavi z dne 8. januarja 1950 je v celoti izročil prihodnost svojega delovanja v roke Meckelburga:
»Gospod Gröning izjavlja, da se strinja z načrtom gospoda Meckelburga in se zavezuje, da bo za izpolnitev ciljev tega načrta osebno popolnoma na razpolago gospodu Meckelburgu pri nameravani ustanovitvi Društva in v Društvu samem, tudi pri njegovi kasnejši dejavnosti bo storil vse, kar bo v njegovi moči in bo koristilo doseganju prej navedenih ciljev. Gospod Gröning osebno prevzema to obvezo do gospoda Meckelburga in do društva v ustanavljanju z zgoraj navedenimi cilji. Gospod Gröning se ob tem obvezuje, da te podpore ne bo zagotovil nobeni drugi osebi in da ne bo pripadal nobenemu drugemu združenju. Svojo dejavnost bo izvajal izključno v okviru Društva in v soglasju z gospodom Meckelburgom.«
Še v januarju je Meckelburg ustanovil Društvo za raziskovanje Gröningove izcelitvene metode. Sam je postal poslovodni organ in prejemal mesečno plačo v višini 1000,- nemških mark. Bruno Gröning ni prejemal nobenega denarja. Izkazalo se je, da se Meckelburg svojih obljub ni držal. V Gröningu je pravzaprav videl le vir zaslužka in ga porogljivo označil za svojega »najboljšega konja v hlevu«. Za bolnike mu je bilo vseeno. S pogodbo je Gröninga priklenil nase in »čudodelni izceljitelj« je moral storiti, kar je zahteval.
Šele junija 1950 je Gröningu uspelo, da se je ločil od Meckelburga, za kar mu je le-ta obljubil maščevanje: »Gröninga bom spravil na kolena, polomil mu bom vse kosti.«
Zdravilec s ponudbami za predavanja
Gröning je v nadaljnih nekaj mesecih sodeloval z zdravilcem iz Münchna, Eugenom Enderlinom. Ta je na Traberhofu dobil izcelitev in ponudil Brunu Gröningu izvajanje predavanj v njegovi ordinaciji. Vendar se je tudi Enderlin izkazal za špekulanta. Ni mu šlo za to, da bi pomagal, temveč je želel iz »fenomena Gröning« ustvariti kapital. Proti koncu leta se je Gröning z njim razšel in tudi ponovno sodelovanje v letih 1952/53 je propadlo zaradi enakih razlogov.
Zdravilec – karierist
V obdobju, ki je sledilo, je imel Gröning predavanja v penzionu Weikersheim v Gräfelfingu. Novinar dr. Kurt Trampler ga je sprejel k sebi in organiziral srečanja. Gröninga je poznal že od jeseni 1949. Takrat je prišel na Traberhof kot poročevalec nekega münchenskega časopisa in je nepričakovno dobil izcelitev obremenitve v nogi. Iz hvaležnosti je napisal knjigo Veliki preobrat in se pri oblasteh zavzel za Gröninga. Podobno kot pri Enderlinu so bila tudi predavanja v Gräfelfingu dobro obiskana. Dogajale so se neverjetne izcelitve. Vendar je tudi povezava s Tramplerjem razpadla. Nekega dne je menil, da se je od Gröninga naučil že dovolj, se od njega ločil in se kot zdravilec osamosvojil.